9. april 2014

Volitve za Evropski parlament: stranka Solidarnost nastopa s svojo listo

Program stranke Solidarnost za pravično Evropo

  1. Za globalno solidarnost namesto globalnega tekmovanja

EU se mora zavzemati za takšno notranje sodelovanje med svojimi članicami, pa tudi zunanje z drugimi državami sveta, kjer se trgovanje brez meja prekriva z demokracijo, spoštovanjem človekovih pravic, varovanjem okolja in solidarnostjo brez meja. V skupni državi ni sprejemljivo, da najbolj zadolžene države plačujejo najvišjo obrestno mero. Problematiko dolgov je potrebno rešiti z znižanjem obrestnih mer, prestrukturiranjem in odpisom. EU se mora boriti proti socialnemu dumpingu in za zaščito delavskih pravic. Transatlantski trgovski in investicijski sporazum mora upoštevati te smernice, da bi bil sprejemljiv.

  1. Za unijo držav, ki služi državljanom in ne elitam

EU ne sme ostati zgolj ekonomska in monetarna unija, temveč mora postati tudi socialna unija, ki proračunska sredstva uporablja zato, da vsem svojim državljanom in državljankam zagotavlja enake pravice in enako dostopnost do vseh socialnih pravic.

  1. Za evropsko solidarnost v zdravstvenem varstvu

Med socialnimi pravicami je najprej potrebno zagotoviti enako dostopnost vseh državljanov EU do potrebnih zdravstvenih storitev. Zato je potrebno uvesti univerzalno evropsko zdravstveno zavarovanje, ki naj v prvi fazi zagotovi dostopnost do najdražjih zdravil in zdravljenj redkih bolezni.

  1. Za politiko polne zaposlenosti

V centru prizadevanj ekonomske politike EU mora biti polna zaposlenost. Pri tem je potrebna posebna skrb za mlade. Tega ni mogoče doseči s starimi vzorci tekmovalnosti in profitom kot edinim gibalom razvoja. Drakonsko varčevanje je potrebno nemudoma ustaviti. Potrebna so vlaganja v razvoj in nova delovna mesta ter po potrebi tudi skrajševanje delovnega časa.

  1. Za evropsko direktivo o minimalni plači in pokojnini

EU si mora prizadevati za celovito odpravo revščine. Potrebujemo evropsko direktivo o minimalni plači, ki bo posamezniku in njegovi družini zagotovila primerno raven telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka.

  1. Za več neposredne demokracije in demokratizacijo evropskih institucij

Potrebna je demokratizacija evropskih institucij in krepitev moči Evropskega parlamenta. Izvršna veja oblasti v EU, ki ni neposredno izvoljena s strani državljanov EU, ima preveč moči v primerjavi s parlamentarno vejo. EU mora vzpostaviti mehanizme, preko katerih bodo volivci nadzorovali evropske institucije, zlasti Svet EU.

  1. Za odločen boj proti vsem oblikam ekstremizma

EU se mora odločno zoperstaviti vsem poskusom zgodovinskega revizionizma in krepitvi skrajne desnice, ki jo predstavljajo Zlata zora, in drugih skrajnih politik.

  1. Za uravnotežen gospodarski, socialni in okoljski razvoj

Zavzemamo se za sonaravni razvoj EU, ki uravnoteženo obravnava socialni, okoljski in gospodarski razvoj in ki bo vsem državam, regijam in generacijam omogočal enake ali boljše možnosti za življenje v čistem okolju in trajnostno rabo naravnih virov. Okoljska politika EU mora učinkovito odgovarjati na ključne probleme okolja.

Biografski podatki kandidatov in kandidatk stranke Solidarnost

za volitve v Evropski parlament

  1. Dušan Keber, zdravnik, publicist in univerzitetni profesor, višji zdravstveni in znanstveni svetnik, ambasador RS v znanosti. Od leta 1996 do 2000 strokovni direktor UKC Ljubljana, od leta 2001 do 2004 minister za zdravje. V letih 1988-1991 je bil član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, do leta 2007 član LDS. Je med pobudniki za ustanovitev Gibanja za ohranitev javnega zdravstva.Aktivni udeleženec protestov v letu 2013 in član skupine, ki je ustanovila stranko Solidarnost.

  2. Marjutka Hafner, politologinja, med drugim je sodelovala v delu vodilnega odbora Sveta Evrope za kulturo, predpristopnih pogajanjih z Evropsko unijo in v Izvršnem odboru Unesca ter v slovenski skupini projekta Gendera za uveljavitev žensk v raziskovanju. Od leta 2005 je direktorica Urada za Unesco. Aktivna udeleženka protestov v letu 2013 in clan skupine, ki je ustanovila stranko Solidarnost.

  3. Damjan Mandelc, doktor socioloških znanosti, docent in raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se s področji nacionalizma, globalizacije, manjšin in evropskimi integracijskimi procesi. Aktivni udeleženec protestov v letu 2013, član skupine ki je ustanovila stranko Solidarnost, ter njen sopredsednik.

  4. Nataša Osolnik, komunikologinja, svetovalka in koordinatorica projektov s področja odnosov z javnostmi. Članica Civilne iniciative Brkini, ki se zavzema za trajnostni razvoj in človeka dostojno življenje v spoštovanju naravne in kulturne dediščine.

  5. Tjaša Učakar, sociologinja in geografinja, prejemnica Prešernove nagrade Filozofske fakultete. Raziskovalka migracij, državljanstva in evropskih integracijskih procesov. Aktivna udeleženka protestov v letu 2013 in članica skupine, ki je ustanovila stranko Solidarnost.

  6. Jože Pirjevec, zgodovinar, univerzitetni profesor, znanstveni svetnik, ambasador RS v znanosti in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Napisal je več pomembnih študij in knjig s področja jugoslovanske in slovenske zgodovine. Aktiven tudi v političnem življenju slovenske manjšine v Italiji. Do leta 2012 član LDS. Aktivni udeleženec protestov v letu 2013 in ustanovni član Odbora za pravično in solidarno družbo, ki je eden od soustanoviteljev stranke Solidarnost.

  7. Manca Uršič Rosas, ekonomistka, diplomirala na Warwick Business School, kjer je bila nominirana za študentko leta. Deset let delovala v tujini, med drugim kot strokovnjakinja v STO in diplomatka na Stalni misiji RS pri ZN in drugih mednarodnih organizacijah. Od leta 2010 je na Zdravstvenem inšpektoratu RS zadolžena za sodelovanje z javnostmi, hkrati pa vodi področje omejevanja uporabe tobačnih izdelkov in alkohola.

  8. Lenart Zajc, pisatelj. Doslej je izdal štiri romane in dve zbirki zgodb, je tudi avtor lutkovnih igric in radijske igre. Sodeloval je pri ustanovitvi vseevropske literarno štipendijske mreže evropskih literarnih hiš Halma, bil je urednik tujejezične literarne revije Litera Slovenica, urednik mladinske zbirke Lunapark in direktor Lutkovnega gledališča Jože Pengov. Aktivni udeleženec protestov v letu 2013 in ustanovni član skupine Mreža za neposredno demokracijo, ki je ena od soustanoviteljic stranke Solidarnost.

Program stranke Solidarnost za pravično Evropo

  1. Za globalno solidarnost namesto globalnega tekmovanja

EU se mora zavzemati za takšno notranje sodelovanje med svojimi članicami, pa tudi zunanje z drugimi državami sveta, kjer se trgovanje brez meja prekriva z demokracijo, spoštovanjem človekovih pravic, varovanjem okolja in solidarnostjo brez meja. V skupni državi ni sprejemljivo, da najbolj zadolžene države plačujejo najvišjo obrestno mero. Problematiko dolgov je potrebno rešiti z znižanjem obrestnih mer, prestrukturiranjem in odpisom. EU se mora boriti proti socialnemu dumpingu in za zaščito delavskih pravic. Transatlantski trgovski in investicijski sporazum mora upoštevati te smernice, da bi bil sprejemljiv.

  1. Za unijo držav, ki služi državljanom in ne elitam

EU ne sme ostati zgolj ekonomska in monetarna unija, temveč mora postati tudi socialna unija, ki proračunska sredstva uporablja zato, da vsem svojim državljanom in državljankam zagotavlja enake pravice in enako dostopnost do vseh socialnih pravic.

  1. Za evropsko solidarnost v zdravstvenem varstvu

Med socialnimi pravicami je najprej potrebno zagotoviti enako dostopnost vseh državljanov EU do potrebnih zdravstvenih storitev. Zato je potrebno uvesti univerzalno evropsko zdravstveno zavarovanje, ki naj v prvi fazi zagotovi dostopnost do najdražjih zdravil in zdravljenj redkih bolezni.

  1. Za politiko polne zaposlenosti

V centru prizadevanj ekonomske politike EU mora biti polna zaposlenost. Pri tem je potrebna posebna skrb za mlade. Tega ni mogoče doseči s starimi vzorci tekmovalnosti in profitom kot edinim gibalom razvoja. Drakonsko varčevanje je potrebno nemudoma ustaviti. Potrebna so vlaganja v razvoj in nova delovna mesta ter po potrebi tudi skrajševanje delovnega časa.

  1. Za evropsko direktivo o minimalni plači in pokojnini

EU si mora prizadevati za celovito odpravo revščine. Potrebujemo evropsko direktivo o minimalni plači, ki bo posamezniku in njegovi družini zagotovila primerno raven telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka.

  1. Za več neposredne demokracije in demokratizacijo evropskih institucij

Potrebna je demokratizacija evropskih institucij in krepitev moči Evropskega parlamenta. Izvršna veja oblasti v EU, ki ni neposredno izvoljena s strani državljanov EU, ima preveč moči v primerjavi s parlamentarno vejo. EU mora vzpostaviti mehanizme, preko katerih bodo volivci nadzorovali evropske institucije, zlasti Svet EU.

  1. Za odločen boj proti vsem oblikam ekstremizma

EU se mora odločno zoperstaviti vsem poskusom zgodovinskega revizionizma in krepitvi skrajne desnice, ki jo predstavljajo Zlata zora, in drugih skrajnih politik.

  1. Za uravnotežen gospodarski, socialni in okoljski razvoj

Zavzemamo se za sonaravni razvoj EU, ki uravnoteženo obravnava socialni, okoljski in gospodarski razvoj in ki bo vsem državam, regijam in generacijam omogočal enake ali boljše možnosti za življenje v čistem okolju in trajnostno rabo naravnih virov. Okoljska politika EU mora učinkovito odgovarjati na ključne probleme okolja.

Biografski podatki kandidatov in kandidatk stranke Solidarnost

za volitve v Evropski parlament

  1. Dušan Keber, zdravnik, publicist in univerzitetni profesor, višji zdravstveni in znanstveni svetnik, ambasador RS v znanosti. Od leta 1996 do 2000 strokovni direktor UKC Ljubljana, od leta 2001 do 2004 minister za zdravje. V letih 1988-1991 je bil član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, do leta 2007 član LDS. Je med pobudniki za ustanovitev Gibanja za ohranitev javnega zdravstva.Aktivni udeleženec protestov v letu 2013 in član skupine, ki je ustanovila stranko Solidarnost.

  2. Marjutka Hafner, politologinja, med drugim je sodelovala v delu vodilnega odbora Sveta Evrope za kulturo, predpristopnih pogajanjih z Evropsko unijo in v Izvršnem odboru Unesca ter v slovenski skupini projekta Gendera za uveljavitev žensk v raziskovanju. Od leta 2005 je direktorica Urada za Unesco. Aktivna udeleženka protestov v letu 2013 in clan skupine, ki je ustanovila stranko Solidarnost.

  3. Damjan Mandelc, doktor socioloških znanosti, docent in raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se s področji nacionalizma, globalizacije, manjšin in evropskimi integracijskimi procesi. Aktivni udeleženec protestov v letu 2013, član skupine ki je ustanovila stranko Solidarnost, ter njen sopredsednik.

  4. Nataša Osolnik, komunikologinja, svetovalka in koordinatorica projektov s področja odnosov z javnostmi. Članica Civilne iniciative Brkini, ki se zavzema za trajnostni razvoj in človeka dostojno življenje v spoštovanju naravne in kulturne dediščine.

  5. Tjaša Učakar, sociologinja in geografinja, prejemnica Prešernove nagrade Filozofske fakultete. Raziskovalka migracij, državljanstva in evropskih integracijskih procesov. Aktivna udeleženka protestov v letu 2013 in članica skupine, ki je ustanovila stranko Solidarnost.

  6. Jože Pirjevec, zgodovinar, univerzitetni profesor, znanstveni svetnik, ambasador RS v znanosti in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Napisal je več pomembnih študij in knjig s področja jugoslovanske in slovenske zgodovine. Aktiven tudi v političnem življenju slovenske manjšine v Italiji. Do leta 2012 član LDS. Aktivni udeleženec protestov v letu 2013 in ustanovni član Odbora za pravično in solidarno družbo, ki je eden od soustanoviteljev stranke Solidarnost.

  7. Manca Uršič Rosas, ekonomistka, diplomirala na Warwick Business School, kjer je bila nominirana za študentko leta. Deset let delovala v tujini, med drugim kot strokovnjakinja v STO in diplomatka na Stalni misiji RS pri ZN in drugih mednarodnih organizacijah. Od leta 2010 je na Zdravstvenem inšpektoratu RS zadolžena za sodelovanje z javnostmi, hkrati pa vodi področje omejevanja uporabe tobačnih izdelkov in alkohola.

  8. Lenart Zajc, pisatelj. Doslej je izdal štiri romane in dve zbirki zgodb, je tudi avtor lutkovnih igric in radijske igre. Sodeloval je pri ustanovitvi vseevropske literarno štipendijske mreže evropskih literarnih hiš Halma, bil je urednik tujejezične literarne revije Litera Slovenica, urednik mladinske zbirke Lunapark in direktor Lutkovnega gledališča Jože Pengov. Aktivni udeleženec protestov v letu 2013 in ustanovni član skupine Mreža za neposredno demokracijo, ki je ena od soustanoviteljic stranke Solidarnost.

manj