(odgovor na nekatere nedavne poskuse političnega umeščanja)
Cilji in program stranke Solidarnost so zaobseženi v njenem imenu. V solidarnosti ne vidimo le dejanja človečnosti tistih, ki imajo več, do tistih, ki imajo manj, temveč edino možnost za dolgoročno preživetje obojih. Zato jo vidimo kot naš politični cilj, ki presega ideološko delitev na levico in desnico. S programom nagovarjamo tisto večino državljanov, ki soglaša, da mora današnje globalno tekmovanje zamenjati globalna solidarnost, ker bo le na tak način mogoče izkoreniniti revščino, obvarovati okolje, omogočiti, da vsak posameznik lahko postane koristen člen družbe, omejiti potrošniško zasvojenost in nadomestiti s kapitalizmom pogojeno odtujenost s človeka vrednejšim smislom življenja. Solidarnost razumemo kot prakso pravičnega razporejanja družbenega bogastva.
Naša stranka prevzema in želi nadgrajevati velike pozitivne ideje socializma in liberalizma, obenem pa se bori proti njunima glavnima odklonoma: totalitarizmu in neoliberalizmu. Zato bomo branili demokracijo, človekove pravice, svobodo posameznika in enakost ljudi ter gradili solidarnost in socialno pravičnost, obenem pa se bomo odločno borili proti vsem oblikam avtoritarne vladavine, s katero država nadzira vse vidike javnega in zasebnega življenja, ter proti neoliberalizmu, ki pod pretvezo, da mu gre za svobodno delovanje trga in pošteno tekmovalnost, ščiti obstoječo družbeno neenakost in omogoča bogatenje bogatih. Zavzemamo se za socialno vzdržno državo, ki ohranja lastninski pluralizem in varuje pravično pridobljeno premoženje, hkrati pa izenačuje razlike, ki jih ustvarjajo neenake možnosti njenih prebivalcev. Zavračamo poskuse, da bi se nas diskreditiralo kot »liberalno stranko«, pri čemer nas nekateri želijo poriniti v območje neoliberalne paradigme, kakor tudi kot socialistično stranko v smislu centraliziranega in planskega gospodarstva propadlega vzhodnoevropskega realsocializma.
V Solidarnosti se zavzemamo za ekonomske rešitve, podobne številnim socialističnim ali socialno usmerjenim strankam. Verjamemo, da moramo ohraniti državno lastništvo v strateško ključnih podjetjih. Nasprotujemo privatizaciji vsega, kar smo skupaj ustvarjali, saj bodo od tega imeli dobiček predvsem tisti, ki so nas pahnili v krizo. Menimo, da morajo vsi tisti, ki sodelujejo pri ustvarjanju, imeti pravico do pravičnega deleža pri upravljanju in delitvi dodane vrednosti. Verjamemo v javno zdravstvo in šolstvo, do katerega imajo dostop vsi na podlagi svojih potreb, ne pa finančnih zmožnosti. V svojem programu podpiramo zadružništvo, delavsko samo- in soupravljanje in različne oblike neposredne participacije državljanov v lokalnih skupnostih. Ravno to je po našem mnenju solidarnost: biti skupaj v dobrem in slabem.
Kritika kapitalizma, ki se ji pridružujemo, pa še ne pomeni pristajanje na krilatico »Prihodnost bo socialistična ali pa je ne bo«. Centralizacija ekonomije je za nas v nasprotju z odprto in svobodno družbo, največkrat tudi s številnimi človekovimi pravicami. Prav tako ne verjamemo v odpravo trga in konkurence – oba nesporno povzročata krize, vendar to še ne pomeni, da je dobra zamenjava zanju centralno planiranje. Nekatere doslej znane socialistične rešitve razumemo kot premalo demokratične, pri drugih pa pogrešamo naslanjanje na pozitivne človeške lastnosti, kot so produktivnost, ustvarjalnost in inovativnost.
V Solidarnosti smo skeptični do radikalnih in ultimativnih ocen političnih, ekonomskih in družbenih okoliščin – nimamo jih za točne. Tudi ne verjamemo, da lahko izhod iz krize tako v Sloveniji kot v Evropi prinese karkoli drugega kot na racionalni razpravi utemeljen dialog in povezovanje na podlagi najboljših argumentov, ki jih lahko skupnost sprejme. Zavračanje dialoga, izključevanje in enostranskost razumemo kot oblike nedemokratičnega delovanja in jih obžalujemo. Še naprej bomo delovali odkrito, odprto in demokratično.
(odgovor na nekatere nedavne poskuse političnega umeščanja)
Cilji in program stranke Solidarnost so zaobseženi v njenem imenu. V solidarnosti ne vidimo le dejanja človečnosti tistih, ki imajo več, do tistih, ki imajo manj, temveč edino možnost za dolgoročno preživetje obojih. Zato jo vidimo kot naš politični cilj, ki presega ideološko delitev na levico in desnico. S programom nagovarjamo tisto večino državljanov, ki soglaša, da mora današnje globalno tekmovanje zamenjati globalna solidarnost, ker bo le na tak način mogoče izkoreniniti revščino, obvarovati okolje, omogočiti, da vsak posameznik lahko postane koristen člen družbe, omejiti potrošniško zasvojenost in nadomestiti s kapitalizmom pogojeno odtujenost s človeka vrednejšim smislom življenja. Solidarnost razumemo kot prakso pravičnega razporejanja družbenega bogastva.
Naša stranka prevzema in želi nadgrajevati velike pozitivne ideje socializma in liberalizma, obenem pa se bori proti njunima glavnima odklonoma: totalitarizmu in neoliberalizmu. Zato bomo branili demokracijo, človekove pravice, svobodo posameznika in enakost ljudi ter gradili solidarnost in socialno pravičnost, obenem pa se bomo odločno borili proti vsem oblikam avtoritarne vladavine, s katero država nadzira vse vidike javnega in zasebnega življenja, ter proti neoliberalizmu, ki pod pretvezo, da mu gre za svobodno delovanje trga in pošteno tekmovalnost, ščiti obstoječo družbeno neenakost in omogoča bogatenje bogatih. Zavzemamo se za socialno vzdržno državo, ki ohranja lastninski pluralizem in varuje pravično pridobljeno premoženje, hkrati pa izenačuje razlike, ki jih ustvarjajo neenake možnosti njenih prebivalcev. Zavračamo poskuse, da bi se nas diskreditiralo kot »liberalno stranko«, pri čemer nas nekateri želijo poriniti v območje neoliberalne paradigme, kakor tudi kot socialistično stranko v smislu centraliziranega in planskega gospodarstva propadlega vzhodnoevropskega realsocializma.
V Solidarnosti se zavzemamo za ekonomske rešitve, podobne številnim socialističnim ali socialno usmerjenim strankam. Verjamemo, da moramo ohraniti državno lastništvo v strateško ključnih podjetjih. Nasprotujemo privatizaciji vsega, kar smo skupaj ustvarjali, saj bodo od tega imeli dobiček predvsem tisti, ki so nas pahnili v krizo. Menimo, da morajo vsi tisti, ki sodelujejo pri ustvarjanju, imeti pravico do pravičnega deleža pri upravljanju in delitvi dodane vrednosti. Verjamemo v javno zdravstvo in šolstvo, do katerega imajo dostop vsi na podlagi svojih potreb, ne pa finančnih zmožnosti. V svojem programu podpiramo zadružništvo, delavsko samo- in soupravljanje in različne oblike neposredne participacije državljanov v lokalnih skupnostih. Ravno to je po našem mnenju solidarnost: biti skupaj v dobrem in slabem.
Kritika kapitalizma, ki se ji pridružujemo, pa še ne pomeni pristajanje na krilatico »Prihodnost bo socialistična ali pa je ne bo«. Centralizacija ekonomije je za nas v nasprotju z odprto in svobodno družbo, največkrat tudi s številnimi človekovimi pravicami. Prav tako ne verjamemo v odpravo trga in konkurence – oba nesporno povzročata krize, vendar to še ne pomeni, da je dobra zamenjava zanju centralno planiranje. Nekatere doslej znane socialistične rešitve razumemo kot premalo demokratične, pri drugih pa pogrešamo naslanjanje na pozitivne človeške lastnosti, kot so produktivnost, ustvarjalnost in inovativnost.
V Solidarnosti smo skeptični do radikalnih in ultimativnih ocen političnih, ekonomskih in družbenih okoliščin – nimamo jih za točne. Tudi ne verjamemo, da lahko izhod iz krize tako v Sloveniji kot v Evropi prinese karkoli drugega kot na racionalni razpravi utemeljen dialog in povezovanje na podlagi najboljših argumentov, ki jih lahko skupnost sprejme. Zavračanje dialoga, izključevanje in enostranskost razumemo kot oblike nedemokratičnega delovanja in jih obžalujemo. Še naprej bomo delovali odkrito, odprto in demokratično.
manj
