Stranka Solidarnost je od svojega kongresa v decembru 2013 postala tarča številnih napadov in poskusov diskreditacije. Že takoj po ustanovitvi, čeprav smo neparlamentarna stranka in volitev ni na vidiku, zaradi česar načeloma ne bi smeli biti posebej nevarni nikomur. A so pohiteli. Zakaj smo zanimivi za medijske in politične napade, ni težko ugotoviti. Tudi zaradi posebnosti medijskega in političnega prostora.
Odločeni smo, da bomo na vse poskuse diskreditacije odgovarjali. Do tega imamo nesporno vso pravico. Ob običajnih poteh iskanja pravice svoji obrambi namenjamo tudi novo rubriko Medijski pljunki: tistim novinarskim zapisom ali prispevkom o nas, ki niso dobronamerni, temveč žaljivi in neosnovano sovražni, v neskladju z novinarsko etiko in z, kot žal ugotavljamo, močno izraženimi trendi političnega, ideološkega ali senzacionalističnega govora v domačem novinarstvu. Večina novinarjev dostojno in spoštovanja vredno opravlja svoj poklic in poslanstvo. Upravičene kritike se veselimo, v rubriki Medijski pljunki pa bomo s potrebno argumentacijo in dostojanstveno odgovarjali vsem tistim medijem in novinarjem, ki so pri svojem delu ravnali na način, iz katerega je dovolj jasno razvidno, da nas neupravičeno blatijo, šikanirajo in neupravičeno dvomijo, napačno sklepajo z namenom škodovanja ali celo hujskajo. Temu so namenjeni naši objavljeni zapisi ali popravki.
Ena prvih puščic, ki je množično poletela iz medijev proti Solidarnosti, je bila zarotniška teza o tako imenovanih »starih obrazih« v naših vrstah. Namenili smo ji posebno izjavo in opozorilo. Kot da bi bili stari obraz bil nekaj grešnega. Kot da bi iz politike morali izgnati vse, ki so bili v njej že kdaj prej. Kot da tak poziv ni poziv k totalni lustraciji, še hujši od vseh Janševih sanjarij o lustrirani Sloveniji. A si tega res želimo?
Rubrika Medijski pljunki želi biti tudi poučna in učna ura za vse, ki jih zanima ukrivljeno medijsko pokrivanje stranke Solidarnost in oblikovanje javnega mnenja o njej. Na koncu zmagata pravica in resnica, laž nikoli!
Stranka Solidarnost je od svojega kongresa v decembru 2013 postala tarča številnih napadov in poskusov diskreditacije. Že takoj po ustanovitvi, čeprav smo neparlamentarna stranka in volitev ni na vidiku, zaradi česar načeloma ne bi smeli biti posebej nevarni nikomur. A so pohiteli. Zakaj smo zanimivi za medijske in politične napade, ni težko ugotoviti. Tudi zaradi posebnosti medijskega in političnega prostora.
Odločeni smo, da bomo na vse poskuse diskreditacije odgovarjali. Do tega imamo nesporno vso pravico. Ob običajnih poteh iskanja pravice svoji obrambi namenjamo tudi novo rubriko Medijski pljunki: tistim novinarskim zapisom ali prispevkom o nas, ki niso dobronamerni, temveč žaljivi in neosnovano sovražni, v neskladju z novinarsko etiko in z, kot žal ugotavljamo, močno izraženimi trendi političnega, ideološkega ali senzacionalističnega govora v domačem novinarstvu. Večina novinarjev dostojno in spoštovanja vredno opravlja svoj poklic in poslanstvo. Upravičene kritike se veselimo, v rubriki Medijski pljunki pa bomo s potrebno argumentacijo in dostojanstveno odgovarjali vsem tistim medijem in novinarjem, ki so pri svojem delu ravnali na način, iz katerega je dovolj jasno razvidno, da nas neupravičeno blatijo, šikanirajo in neupravičeno dvomijo, napačno sklepajo z namenom škodovanja ali celo hujskajo. Temu so namenjeni naši objavljeni zapisi ali popravki.
Ena prvih puščic, ki je množično poletela iz medijev proti Solidarnosti, je bila zarotniška teza o tako imenovanih »starih obrazih« v naših vrstah. Namenili smo ji posebno izjavo in opozorilo. Kot da bi bili stari obraz bil nekaj grešnega. Kot da bi iz politike morali izgnati vse, ki so bili v njej že kdaj prej. Kot da tak poziv ni poziv k totalni lustraciji, še hujši od vseh Janševih sanjarij o lustrirani Sloveniji. A si tega res želimo?
Rubrika Medijski pljunki želi biti tudi poučna in učna ura za vse, ki jih zanima ukrivljeno medijsko pokrivanje stranke Solidarnost in oblikovanje javnega mnenja o njej. Na koncu zmagata pravica in resnica, laž nikoli!
manj
