Napovedano kršitev ustave predsednika republike lahko prepreči Državni zbor
Povzetek novinarske konference:
Volilna pravica je temeljna človekova pravica, posebej opredeljena v 43. členu Ustave RS. Ta pravica je lahko kršena tudi z neprimernim datumom volitev in celo neprimernimi prostori volišča. Ustavno sodišče RS je z dvema nedavnima razsodbama jasno sporočilo, kako velik pomen pripisuje temu, da je udeležba na volitvah omogočena čim večjemu številu volilnih udeležencev. V prvi odločbi je ugotovilo, da bi izvedba referenduma 4. maja, takoj po praznikih in počitnicah, otežila učinkovito izvajanje pravice glasovanja, in je predvideni glasovalni dan razveljavilo. V drugi sodbi je odločilo, da je zdajšnja ureditev, po kateri ni potrebno, da so vsa volišča dostopna invalidom, neustavna in da mora država v najkrajšem roku zagotoviti, da bo vsak invalid lahko glasoval na svojem domačem volišču.
Zato v stranki Solidarnost menimo, da bi razpis državnozborskih volitev v poletnih mesecih pomenil zavestno kršitev ene od temeljnih človekovih pravic, kršitev več členov ustave in neupoštevanje razsodb ustavnega sodišča. Argument, da gre v tem primeru za kolizijo z drugim določilom ustave, ki določa roke za razpis volitev po neuspešnih volitvah predsednika vlade oziroma razpustu parlamenta, po naši presoji ne more imeti prednosti pred določilom, ki varuje temeljno človekovo pravico, še zlasti ker ne gre za razmere, ki bi nujnost takega ukrepa opravičevale.
Menimo, da bi predsednik republike kot varuh ustave pri tehtanju dveh ustavnih določil moral dati prednost varovanju volilne pravice. S tako razlago, ki bi bila po naši presoji pravno vzdržna, bi lahko razpustil državni zbor z dnem, ki bi omogočil volitve v septembru. Ob tem naj opozorimo, da si je predsednik – pa čeprav mu tega ustava nikjer ne dopušča – skrajšal 30 dnevni rok, v katerem imajo poslanske skupine ali on sam čas, da predlagajo mandatarja. Če jih je skrajšal, jih lahko tudi podaljša.
Opozarjamo, da ima po tistem, ko to ni storil predsednik republike, tudi Državni zbor možnost, da premakne volitve v jesenski čas. Pri tem nimamo v mislih morebitno izvolitev novega mandatarja in s tem vlade (tudi ta možnost seveda obstaja), temveč dopolnitev ustave z določilom, da volitev julija in avgusta ni mogoče razpisovati. Tako določilo je nujno potrebno tudi zato, ker se bo sicer situacija s poletnimi volitvami ponovila ob naslednjih rednih volitvah čez štiri leta.
Imeli smo priložnost, da smo s temi dejstvi seznanili predsednika republike. Opozorili smo ga, da je za prihodnji državni zbor in za politično stabilnost v prihodnjem mandatu bistvenega pomena, da so volitve legitimne. Slovenija potrebuje močno vez med politiki in državljani. Potrebuje državni zbor, ki bo izvoljen na volitvah z visoko volilno udeležbo. Potrebuje državni zbor, na katerega izvolitev ne bo padla senca neustavnosti in nelegitimnosti. Skratka, predsednika smo opozorili ne le na ustavno, temveč tudi politično spornost njegove namere, da razpiše volitve sredi julija.
Poletnim volitvam v anketah javnega mnenja nasprotuje tudi večina državljanov.
V Solidarnosti ponavljamo svojo trdno namero, da bomo sprožili ustavno presojo o poletnem datumu volitev. Poslanke in poslance pozivamo k predlagani spremembi ustave. Predlagamo jim tudi razmislek, ali je predsednikova odločitev, s katero je dal prednost časovnemu roku pred varovanjem temeljne človekove pravice, razlog, da proti njemu sprožijo ustavno obtožbo. Po naši oceni gre za tako očitno opustitev dolžnosti varovanja ustave, da je tak razmislek povsem utemeljen.
Video prispevek s konference: