Solidarnost sprejela nov statut: Demokratizacija stranke

18. 03. 2017 ob 09:20

Na dopisnem kongresu stranke Solidarnost, ki je potekal od 13. do 17. marca 2017, so delegati soglasno sprejeli nov statut Solidarnosti. Statut dosledno uveljavlja načela notranje demokracije in participacije, hkrati pa poenostavlja prej zapleteno in neučinkovito strukturo stranke.

 

Odločilni vpliv članstva na delovanje stranke

Namesto delegatskega sistema bo najvišji organ stranke odslej skupščina, ki vključuje vse članice in člane stranke in se sestaja najmanj enkrat letno in sprejema vse temeljne usmeritve stranke. Statut vpeljuje tudi princip ljudske nezaupnice v delovanje stranke. Člani stranke lahko po novem z zadostnim številom podpisov zahtevajo razrešitev predsednika stranke in razrešitev članov sveta stranke. Statut prav  tako določa, da mora stranka razpisati notranji referendum v primeru, kadar se odloča o vstopu v predvolilno ali povolilno koalicijo ali vstopu v evropsko asociacijo.

Delegati so v delovanje stranka vpeljali tudi načela participatornega proračuna. Del proračuna se lahko nameni za projekte članic in članov stranke, pri čemer o njihovem izboru odloča članstvo v celoti.

 

Poenostavljena organiziranost stranke

Novi statut sicer bistveno poenostavlja organiziranost stranke. Med dvema skupščinama je najvišji organ stranke svet. Sestavljen je iz na skupščini izvoljenih članov ter iz predstavnikov lokalnih odborov. Skupščina izvoli tudi predsednika stranke, ki stranko predstavlja v javnosti ter vodi predsedstvo, ki je izvršni organ stranke. Predsedstvo je sestavljeno iz predsednika stranke, predsednika sveta stranke, sekretarja stranke ter lahko še dveh članov, ki ju na predlog predsednika imenuje svet stranke.

 

Podrobnejša predstavitev statuta

Situacija v stranki Solidarnost se je od ustanovitve do danes precej spremenila. Svet stranke je tudi sprejel strategijo delovanja stranke, ki zahteva bistvene notranje spremembe (predvsem glede organov stranke in glede principov delovanja). Zato je pojavila potreba po koreniti spremembi obstoječega statuta.

Delovna skupina, ko so jo sestavljali Tomo Tadel, Marjan Frigelj, Brane Vujičić in Uroš Lubej, so se odločili, da svetu stranke predlagajo nov statut, saj je sprememb preveč, da bi lahko govorili samo o korekcijah obstoječega statuta. Svet stranke je statut obravnaval 21. februarja 2017 in potrdil predlog statuta, pri čemer je podal nekaj vsebinskih usmeritev.

Statut se začne s preambulo. Preambula je nespremenjen tekst 1. in 2. člena starega statuta. Preambula vsebuje temeljna načela in programske usmeritve (ideologijo) naše stranke. V stranki ocenjujemo, da ni nobene potrebe po tem, da bi kakor koli spreminjali temeljna izhodišča naše stranke.

Iz statuta smo brisali določila o etičnem kodeksu. Etični kodeks je sicer inovativna ideja, toda v resnici ni nič več kot izvenstatutarni statut. Z njim se po nepotrebnem podvajajo dolžnosti članov, izvoljenih in imenovanih članov in/ali funkcionarjev. Vsa pomembnejša določila etičnega kodeksa so se prenese v statut.

V statutu se ohranja omejitev števila mandatov, ki sicer velja za predsednika stranka, ki lahko svoj mandat ponovi dvakrat.

V statutu se je seznam pravic in dolžnosti članov določil natančneje. Seznam pravic člana se je posodobil in bolj natančno določil. Stranka je principe odgovornosti poglobila s tem, da je članom dodala izrecno pravico, da organom stranke postavljajo vprašanja in da so organi stranke dolžni na njih odgovoriti. Prav tako se doda pravica »biti deležen in zagotavljati solidarnosti v

stranki«, kar je v skladu z načeli naše stranke. Pri dolžnostih se vpisuje dolžnost delovanja po načelih osebne poštenosti, pravičnosti, solidarnosti in v dobri veri. Dodaja se tudi dolžnost, da se mora član truditi za enotnost v stranki in se vzdržati dejanj, ki bi stranki škodila.

Opredeljuje se, da so člani organov praviloma samo člani stranke in da mandati trajajo štiri leta. Zapisano je načelo konsenza (vsi organi težijo k temu, da pride do soglasnih odločitev). Opredeljena je tudi dolžnost člana, da se udeležuje sej organa, sicer v določenih primeri mandat avtomatično preneha.

Organiziranost stranke skuša kombinirati čim večji vpliv članstva na organe stranke na državni ravni, dovolj visoko zastopanost lokalnih odborov, hkrati pa učinkovitost in odgovornost vodenja stranke.

Statut tudi ukinja statutarno-pravno komisijo, etično komisijo in nadzorni odbor. Pristojnosti teh komisij se prenašajo na svet stranke oziroma predsedstvo.

Namesto kongresa se za najvišji organ stranke predlaga naziv skupščina. V delovni skupini se je kot druga možnost pojavila tudi beseda zbor. Obe besedi se nam zdita ustrezni, saj bolj kot kongres asociirata na naše vstajniške korenine. Nazadnje smo se odločili za skupščino. Za razliko od dosedanjega nesmiselnega delegatskega sistema so člani skupščine vse članice in člani, ki so vpisani v register članstva vsaj tri mesece, ter se skupščine udeležijo. Za razliko od sedanjega kongresa se zbor sestaja enkrat letno.

Predelano je tudi poglavje o svetu stranke. Določena so procedure in pristojnosti sveta stranke ter kako je svet sestavljen. Statut opredeljuje, kako se v teritorialnem smislu organizirajo lokalni odbori, ter kako se določi ime lokalnega odbora. Statut določa pogoje za ustanovitev lokalnega odbora, obvezne organe, pristojnosti in naloge, način (raz)združevanje in razpustitev.



Nazaj na vse objave