Goljufanje upokojencev je neustavno: Solidarnost vložila pobudo za oceno ustavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ 1 in 2

18. 04. 2018 ob 16:49

Solidarnost je danes na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložila pobudo za oceno ustavnosti Zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1 in 2 (ZPIZ 1 in 2). Menimo, da sta zakona v neskladju z določili 50. in 33. člena Ustave Republike Slovenije. Solidarnost bo zaradi možnega neobstoja našega pravnega interesa posredovala predlog Varuhinji človekovih pravic, da prevzame našo pobudo. Solidarnost bo tudi začela aktivnosti za vložitev skupinske tožbe proti državi zaradi goljufanja pri določitvi višine pokojnin. Vse zainteresirane upokojenke in upokojence vabimo, da se tej tožbi pridružijo.

V Solidarnost smo zaskrbljeni nad dejstvom, da imamo v Sloveniji v vseh vladah tudi kvaziupokojensko stranko DeSUS, hkrati pa prostovoljci prek družbenih omrežij nenehno pozivajo ljudi, da donirajo sredstva za preprečevanje deložacij realnih upokojenk in upokojencev. Skrbi nas dejstvo, da iz TV ekranov vsakodnevno kot glavni zaščitnik upokojenk in upokojencev sveti Karl Erjavec, zunanji minister, medtem ko so številni ljudje v trenutku, ko začnejo prejemati pokojnine, pahnjeni v revščino. Skrbi nas splošna ocena, da Sloveniji vladajo levosredinske vlade, medtem pa je OECD objavil podatke, po katerih je Slovenija po višini pokojnin glede na plačo v delovni dobi pod povprečjem držav OECD.

Utemeljitev ustavne presoje

Solidarnost meni, da Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1 in 2 ne izpolnjujeta določila 50. člena Ustave RS in sicer pravice do socialne varnosti po prvem in drugem odstavku 50. člena. Namreč, državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, in naprej: država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.

Pravica do pokojnine mora primarno temeljiti na zavarovalnem principu. V tem smislu je pokojnina premoženjska pravica, ker je predvsem odvisna od trajanja in višine plačevanja prispevkov. Kot premoženjska pravica uživa dvojno ustavno varstvo - po prvem odstavku 50. člena in 33. členu Ustave. To pomeni, da mora pokojnina v določeni meri zagotavljati kontinuiteto življenjskega standarda, ki ga je imel zavarovanec v aktivni dobi (dohodkovna varnost), saj se mu s pokojnino v določenem deležu (sorazmerno) nadomešča dohodek, od katerega so se plačevali prispevki za pokojninsko zavarovanje.

Vendar pa morajo ob izpolnjenih vsakokratnih zakonskih pogojih  najnižje pokojnine zagotavljati socialni minimum, ki ne pomeni le življenjskega minimuma za preživetje, kot se zagotavlja z dajatvami iz sistema socialnega varstva, temveč morajo upokojencem zagotavljati določeno življenjsko raven glede na njihovo delo in plačane prispevke v času njihove aktivne dobe.

Dejstvo je, da najnižje pokojnine za polno delovno dobo odmerjene po določilih Zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1 in 2 ne zagotavljajo socialnega minimuma. Zato sta v teh  določilih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1 in 2 v neskladju s 50. členom Ustave RS.

Solidarnost meni, da je potrebno določbe Zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1 in 2 za izračun pokojnin, ki  ne zagotavljajo socialnega minimuma odpraviti, in naložiti zakonodajalcu, da z zakonom uredi pokojninsko zavarovanje tako, da bodo najnižje pokojnine zagotavljati socialni minimum, ki ne pomeni le življenjskega minimuma za preživetje, temveč morajo upokojencem zagotavljati določeno življenjsko raven glede na njihovo delo in plačane prispevke v času njihove aktivne dobe.

V določenem obdobju med 2005 in 2011 so se pokojnine realno zniževale zaradi tako imenovanega valorizacijskega količnika, ki je bil nižji od vrednost 1,00. V istem času je zakon določal, da se vrednost pričakovanj denacionalizacijskih upravičencev ohranja z obrestmi v višini bančnih obresti za vloge na vpogled. Na ta način je bila povzročena neenakost pred zakonom pri zakonski osnovi za ohranjanje vrednosti premoženjskih pravic določenih kategorij državljanov, kar dejansko predstavlja kršitev 14. člena Ustave RS.

 


 

»Čas je za novo orientacijo!«

Srečko Kosovel


Nazaj na vse objave