Solidarnost – za pravično družbo je politična stranka z ustanovnim programom, ki je nastal iz zahtev ljudskih množic, izraženih v protestniškem gibanju v letih 2012 in 2013. Članice in člane, ki so delovali v okvirjih različnih aktivnih civilno družbenih skupin in iniciativ, ki so vzniknile v protestniškem gibanju, je vodila nujnost po oblikovanju političnega subjekta, ki bi lahko z delovanjem v zakonodajni in izvršni veji oblasti Slovenijo usmeril v vrednote in cilje, ki poudarjajo socialno pravičnost in družbeno solidarnost. Na zahtevah državljank in državljanov Slovenije zasnovan program terja obnovo demokracije in vrnitev politike ljudem! Solidarnost je alternativa neoliberalni ideologiji, ki zavrača poglabljanje razlik v bogastvu in družbeni moči.


Verjamemo, da je država v službi vseh državljanov in državljank in da obstaja zato, da zagotavlja socialno pravičnost in solidarnost, varuje javne dobrine in okolje, omogoča vsakemu posamezniku pogoje za ustvarjalnost in ščiti njegovo svobodo in lastnino.

Postani simpatizer

Želim podpreti vaše napore


Zadnje objave


Podpora delavcem Luke Koper

04. 07. 2016 ob 12:35

Luka Koper, mi smo z vami! Stranka Solidarnost podpira borbo delavcev Luke Koper proti grobarjem slovenskega gospodarstva in suverenosti.

Ne bomo zapravili Luke Koper, ne bomo zapravili še zadnje priložnosti za suvereno Slovenijo

17. 06. 2016 ob 18:15

V stranki Solidarnost zaskrbljeni spremljamo in se odzivamo na dogajanja okrog drugega tira in koprskega pristanišča. A sedaj je napočil čas, ko ni dovolj samo budno spremljanje, pač pa se moramo povezati vsi, ki želimo ohraniti to pomembno transportno infrastrukturo in na tej osnovi razvijati celoten logistični sistem kot konkurenčno prednost naše države. Žal je to še ena redkih priložnosti, ki jih doslej še nismo zapravili.

Prste (kapitala) proč od Roga!

07. 06. 2016 ob 14:08

Mestna občina Ljubljana je včeraj v avtonomni coni Rog ravnala nedopustno. Ni dovolj obsoditi samo današnjega nasilnega poskusa razbitja avtonomne skupnosti; MOL naj umakne (kapitalske) ambicije, usmerjene proti Rogu in prekliče ultimat, s katerim izničuje kolektive, ki tam delujejo.


Vse objave

Ne zamudi objav

Prejmi obvestila po e-pošti


Naslednji dogodek


Aktivizem

Izboljšaj svet kot aktivist!


Iz programa


Pravična delitev dodane vrednosti

  1. Redistribucija bogastva za dosego socialne pravičnosti
  1. Pravičnejša davčna obremenitev z razbreme nitvijo srednjega razreda in višjo obremenitvijo najvišjih dohodkovnih razredov.
  2. Davčne olajšave ob reinvestiranju dobička.
  3. Obdavčitev vseh transferjev v davčne oaze.
  4. Progresivni davek na dediščine.

 

  1. Delitev dobička med vse zaposlene
  1. Dosledno izvajanje zakonodaje, ki bo pravičneje določila dobiček med vse, ki ga ustvarjajo, in sorazmerno s tem porazdelila tudi tveganje ob izgubi.
  2. Sodelovanje zaposlenih pri odločanju o delitvi dobička.

 

  1. Družbeno sprejemljiv in zakonsko omejen razpon dohodkov v javnem ter zasebnem sektorja
  1. Sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo omejila razpon plač v javnem in zasebnem sektorju na največ 1 : 5, pri čemer bo nominalna višina odvisna od uspešnosti posameznega podjetja oziroma ustanove.
  2. Večji poudarek na variabilnem delu plače v javnem sektorju glede na ocene delovne uspešnosti.

 

  1. Najmanjša plača in/ali socialni transfer
  1. Določitev kriterijev, s katerimi se določa najmanjša plača in/ali socialni transfer, ki posamezniku in njegovi družini ne zagotavlja le preživetja, temveč primerno raven telesnega, duševnega in socialnega blagostanja.

 

  1. Sodelovanje zaposlenih pri upravljanju in vodenju podjetja
  1. Dopolnitev ustrezne zakonodaje.

Javno dobro mora ostati v skrbi države

  1. Skrb za skupno dobro
  1. Sprejem ustavnih in zakonskih sprememb, ki bodo zagotovile, da bo skupno dobro, ki ga predstavljajo zdravje, izobrazba, kultura, delo, bivališče, socialno varstvo, pa tudi naravni viri — voda, zrak, gozd, javne površine — ter ključne komunalne storitve in infrastruktura ostalo v skrbi države.

 

  1. Službe, ki upravljajo javno dobro, morajo ostati v javnem upravljanju
  1. Vrnitev upravljanja skupnega dobrega v pristojnost države.

Prehranska samooskrba

  1. Izboljšanje prehranske samooskrbe in s tem prehranske varnosti
  1. Dvig prehranske varnosti Slovenije s pomočjo okoljsko pretehtanega povečanja kmetijskih površin in večje pridelave zdrave hrane.
  2. Legalizacija industrijske konoplje.
  3. Pospeševanje zaščite kmetijskih pridelkov oziroma živil z eno izmed shem kakovosti — geografska označba, označba porekla itd.
  4. Obvezno označevanje izdelkov o vsebnosti škodljivih snovi: sladkorja, maščob, soli in gensko spremenjenih organizmov.
  5. Zaostritev pogojev za distribucijo in uporabo fitofarmacevtskih sredstev.
  6. Dosledno ohranjanje preostalih kmetijskih zemljišč; ponovna vzpostavitev kmetijskih zemljišč na že degradiranih okoljih, kjer je mogoče.
  7. sprejem programa zaposlovanja v kmetijstvu priprava predloga o začasni ustanovitvi kmečkih skupnosti za brezposelne
  1. Doseganje visoke kakovostne ravni prehrane domačega prebivalstva in izboljšanje konkurenčnosti na tujih trgih
  1. Sprejem dodatnih ukrepov za pospeševanje neposredne prodaje s kmetijskih gospodarstev in s tem lokalne in regionalne samooskrbe.
  2. Izobraževanje na vseh ravneh o kakovosti življenja, zdravi prehrani in okoljskih tveganjih.
  3. Nadaljevanje procesa izboljšanja posestne in parcelne strukture.
  4. Preusmeritev pomembnejšega dela kmetijskih gospodarstev v tržno ekološko pridelavo in predelavo.
  5. Z ustreznimi prilagoditvami zakonodaje o gospodarskih družbah spodbujanje povezovanja in sodelovanja med kmetijskimi gospodarstvi pri načrtovanju predelave in prodaje pridelkov in izdelkov — strojne skupnosti, zadruge kot neprofitne skupnosti v 100-odstotni lasti kmetov zadružnikov.

Neposrednejši vpliv državljanov na odločanje

  1. Ustavne in zakonske spremembe za povečanje neposrednega odločanja državljanov.
  1. Ljudska nezaupnica  — odpoklic izvoljenega politika.
  2. Ustavna vzpostavitev referenduma o nezaupnici vladi — ob dvotretjinskem kvorumu.
  3. Uvedba možnosti, da spremembo Ustave, ki jo zahtevajo državljani, tudi potrdijo državljani — ob dvotretjinskem kvorumu.
  4. Povrnitev vloge referendumov ob določitvi kvoruma.
  5. Neposrednejši vpliv državljank in državljanov na izbor poslancev Državnega zbora  — nemški volilni model.
  6. Institucionalizacija javne razprave o ustavnih in zakonskih spremembah.
  7. Spodbujanje in podpora delovanju skupščin četrtnih skupnosti.
  8. Uvedba instituta participatornega proračuna na ravni lokalnih skupnosti.
  9. Poenostavitev postopka predlaganja zakonov s strani državljank in državljanov.
  10. Popolna sekularizacija državnih organov in javnih ustanov.

 

  1. Obvezna udeležba na volitvah za Državni zbor
  1. Pobuda za javno razpravo o spremembi Ustave, ki bi udeležbo na volitvah za Državni zbor opredelila ne le kot pravico, temveč tudi kot obveznost. 
  2. Vzpostavitev nadzora nad volitvami in referendumi s strani demokratično izvoljenega telesa.

 

  1. Regionalizacija Slovenije
  1. Ustavna vzpostavitev regij – 1. Štajerska, 2. Koroška, 3. Prekmurje, 4. Primorska, 5. Notranjska, 6. Gorenjska, 7. Dolenjska, 8. prestolnica (Ljubljanska regija)
  2. Volitve v Državni svet po regijskem načelu

Kakovostno in vsem dostopno javno zdravstveno varstvo

  1. Ohranjanje in izboljšanje vsem dostopnega javnega zdravstva in njegovo solidarno financiranje
  1. Financiranje najmanj 85% stroškov zdravstvenega varstva bo temeljilo na obveznem zdravstvenem zavarovanju na podlagi prispevka od vseh oblik dohodka.
  2. Odprava doplačil za zdravstvene storitve in s tem dopolnilnega zdravstvenega  zavarovanja ter njegova nadomestitev s povečanim zdravstvenim prispevkom delojemalcev.
  3. Postopno povečanje deleža sredstev za zdravstveno varstvo na 10 % BDP.
  4. Določitev košarice potrebnih zdravstvenih pravic, do katere imajo dostop vsi, ne glede na finančne zmožnosti, in zagotavljanje njenega financiranja izključno s solidarnim zbiranjem sredstev vseh državljanov.
  5. Plačevanje zdravstvenih storitev z javnimi sredstvi bo temeljilo na načelu, da denar sledi bolniku.

 

  1. Transparentna ločitev javne zdravstvene dejavnosti od zasebne
  1. Zakonodaja, ki bo preprečila mešanje javnega in zasebnega zdravstvenega sektorja.
  2. Podeljevanje koncesij zasebnim izvajalcem samo v primeru, ko bo koncesija v javnem interesu, in za čas, ko traja ta interes.
  3. Prenova obstoječih koncesijskih pogodb v skladu z novimi zakonskimi določili o koncesijah.

 

  1. Večji poudarek kakovosti zdravstva in skrbi za ohranjanje zdravja
  1. Krepitev dejavnosti primarnega zdravstvenega varstva, še zlasti preventive kroničnih nenalezljivih bolezni in zgodnjega odkrivanja raka.
  2. Presoja vseh državnih programov in investicij z vidika njihovega vpliva na zdravje in okolje, preden jih bo obravnaval Državni zbor.
  3. Skrajšanje čakalnih vrst za nenujni ambulantni pregled pri specialistu na največ en mesec, vzpostavitev nacionalnih čakalnih vrst.
  4. Nadaljevanje uvajanja standardov kakovosti, vključno s kliničnimi protokoli.

Kakovostno in vsem dostopno javno izobraževanje

  1. Vsem dostopno izobraževanje na podlagi solidarnega financiranja
  1. Javno šolstvo mora biti brezplačno; morebitna doplačila na višji in visokošolski ravni in cene učbenikov morajo biti odvisna od skupnih prihodkov družine šolajočega se študenta.

 

  1. Predšolska vzgoja, dostopna vsem otrokom
  1. Ohranjanje in razvijanje kakovostne ter vsem dostopne mreže javnih vrtcev na način, da noben otrok zaradi socialnih razlogov ne bo ostal pred vrati vrtca.
  2. Prizadevanje za vključenost v različne programe predšolske vzgoje vseh otrok od 3. leta starosti.
  3. Progresivna lestvica subvencioniranja plačil za starše v korist najšibkejših plačilnih razredov.

 

  1. Kakovostno in v celoti brezplačno osnovno ter srednješolsko izobraževanje
  1. Nadaljnja izgradnja šole odprtih vrat: šola bo prostor, kjer učenci opravijo večino svojih šolskih obveznosti in kakovostno preživljajo prosti čas.
  2. Izenačevanje osnovnih šol po vsej Sloveniji po kakovosti na podlagi preverljivih raziskav.
  3. Vzpostavitev sistema celovite zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami.
  4. Ureditev statusa romskih pomočnikov/tutorjev.
  5. Štipendijska politika, ki bo omogočila dostopnost do srednješolskega izobraževanja vsem socialno ogroženim učencem.
  6. Strokovna razprava o obveznem srednješolskem in poklicnem izobraževanju s ciljem popravka oz. dopolnitve Ustave v tem segmentu.
  7. Umik komercialnih ponudb iz javnega osnovnošolskega izobraževanja, ki segregirajo otroke iz socialno šibkih družin.
  8. Brezplačni učbeniški kompleti za vseh 9 let osnovnega šolanja.
  9. Zunanje ocenjevanje kakovosti pridobljenega znanja in pomoč regijam s slabšimi rezultati.

 

  1. Spremembe sistema srednjega poklicnega šolstva in višjega ter visokega strokovnega izobraževanja
  1. Postopna reforma poklicnega šolstva z upoštevanjem izkušenj držav z najbolj kakovostnim poklicnim šolstvom.
  2. Vključevanje delodajalcev in lokalnih skupnosti v oblikovanje izobraževalne ponudbe.
  3. Razvoj javnega in zasebnega višjega in poklicnega šolstva kot paralelnega sistema univerzitetnemu, s poudarkom na praktičnem usposabljanju, vseživljenjskem učenju ter upoštevanju dinamike na trgu dela.
  4. Vzpostavitev sistemskih mehanizmov za upoštevanje neformalne izobrazbe v okvirih nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

 

  1. Avtonomno javno visoko šolstvo, ki mora biti vrhunsko in financirano v skladu z mednarodnimi standardi
  1. Razvoj javnega visokošolskega sistema s poudarkom na kakovosti univerz in visokih šol.
  2. Temeljna revizija »bolonjske reforme«, pri kateri imajo ključno vlogo univerzitetni delavci in študentje, na podlagi preverljivih dognanj in mednarodnih primerjav.
  3. Povečanje udeležbe študentov pri upravljanju sistema in oblikovanju študijskih programov

 

  1. Pedagoški delavci morajo imeti dobre pogoje za uresničevanje svojega poslanstva in krepitev ugleda v družbi
  1. Pregled in revizija vseh predpisov s ciljem debirokratizacije dela v šoli in zagotavljanja strokovne avtonomije pedagoških delavcev.
  2. Vzpostavitev sistema notranjega spremljanja in ocenjevanja pedagoške prakse.
  3. Posodabljanje  univerzitetnega izobraževanja pedagogov in zagotavljanje dopolnilnega strokovnega izobraževanja na mednarodno primerljivi kakovostni ravni.
  4. Spodbujanje uvajanja sodobnih metod pouka in ustvarjanja prijetnega okolja v šolah, v katere bodo otroci z veseljem hodili.
  5. Sistematično posodabljanje učnih načrtov na podlagi raziskovalnih rezultatov, izkušenj pedagogov in učencev ter stališč javnosti — staršev.
  6. Odprava zaposlovanja za določen čas in prekinjanja zaposlitve za čas šolskih počitnic.

 

  1. Vseživljenjsko učenje za družbeni, poklicni in osebni razvoj
  1. Ureditev delovanja javnih organizacij za izobraževanje odraslih in javne službe na tem področju.
  2. Posodobitev zakonskih podlag, ki sistemsko urejajo področje vseživljenjskega izobraževanja odraslih.
  3. Večja ponudba izobraževanja za starejše delavce in izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju kot podpora politiki aktivnega staranja.

 

Znanost kot ključni dejavnik trajnostnega razvoja in kakovosti življenja

  1. Ustvarjanje pogojev za avtonomijo znanosti in raziskovalnih ustanov.
  2. Podpora temeljni in uporabni znanosti ter prenosu znanj v gospodarstvo.
  3. Dvigovanje javnih finančnih vlaganj v raziskovanje in razvoj, tako da bo delež javnih sredstev do leta 2020 znašal najmanj 1,75 % BDP, ob uveljavitvi učinkovitega upravljanja s sredstvi.
  4. Spodbujanje nacionalnega in mednarodnega sodelovanja ter mobilnosti raziskovalcev.
  5. Stalno zunanje in notranje spremljanje in ocenjevanje raziskovalnih programov in kritično razlikovanje med znanostjo kot ključnim dejavnikom trajnostnega razvoja in kakovosti življenja ter znanostjo, ki se podreja interesom profita ne glede na stranske učinke.
  6. Spodbujanje komunikacije in promocije na področju znanosti.
  7. Podpora projektom v prid izhodu iz krize.

Preberite si celotni program

Včlani se

Sooblikuj program, delo in vrednote


Doniraj

Podpri s finančnim prispevkom